Nima vsakdo posluha za glasbo, še posebej ne, če je vmes še alkohol. Na spletni strani http://www.karaokeparty.com/ se lahko pomerite v petju in računalnik vas bo ocenil ter podal “strokovno” mnenje.

• Za začetek lahko pojete ob skladbi v kateri je originalno petje pevke/pevca, da bo lažje.
• Če bo to preveč enostavno, lahko izberete inštrumentalno verzijo, brez originalnega petja.
• Za finale in še več smeha, pa si naj tekmovalec nadene slušalke, da glasbo do konca naglas da sebe ne bo slišal in zabava se bo nadaljevala v valovih smeha!

Ta igra je zanimiva za tisti krog prijateljev ali družine, ki se vsaj kolikor toliko poznajo med seboj, saj s to igro izvejo ogromno stvari ki jih prej gotovo niso.

Igralci se posedejo v krog, vsak si natoči nekaj alkoholne pijače ter igra se lahko začne. Nekdo začne ter reče na primer tole: “Še nikoli nisem bil pijan”. In ko to reče, pijejo vsi, za katere je ta stavek laž, torej pomeni da so že bili pijani. Nato je na vrsti drugi v krogu, ki reče na primer tole: “Še nikoli si nisem zavezal vezalk”. Ker smo si jih seveda že vsi, pijemo vsi. In tako naprej.

Igra postane zelo zanimiva, ko pride do raznih vprašanj o razmerjih, seksu in drugih delikatnih zadevah.

V tej igri se običajno poje, le da imajo sodelujoči v ustih piškot (najboljši je čajni). Lahko poje skupina ali pa posameznik. S piškotom v ustih petje naenkrat postane zelo zabavno s polno smeha po vrhu.

Tekmuje se v isto številskih skupinah, vsak tekmovalec rabi svoj »žakelj« napolnjen s slamo oz. senom.  Potrebujemo primerno lokacija (rahlo strmino, prekrito s snegom) in sodnika, ki meri čas.

Istočasno tekmujeta toliko ekip, kot imamo prostih prog. Vsak tekmovalec začne na štartni črti na znak sodnika, ko je čez ciljno linijo lahko štarta naslednji tekmovalec iz ekipe. Zmaga tista ekipa, ki ima najhitrejši skupni čas vseh tekmovalcev. Če imata dve ekipi isti čas, se pomerita še enkrat.

V tej igri lahko tekmovalci tekmujejo tudi posamezno.

Za to igro je potrebno imeti zaboj krompirja, označen prostor, ter rute s katerimi se polovici tekmovalcem zaveže oči. Tekmuje se v paru.

V igri sodeluje neomejeno parno število tekmovalcev, od katerih mora eden iz para imeti zavezane oči.  Vsi tekmovalci stopijo v označeno polje, kjer jih pričaka  raztresen krompir. Tekmovalci, ki imajo zavezane oči morajo krompir pobrati, sotekmovalci  pa jih lahko usmerjajo  z besedami, uporaba rok ali drugih delov telesa je prepovedana. Zmaga tisti par, ki ima največ pobranih krompirjev.

Igra zagotavlja polno smešnih prizorov, kjer se tekmovalci zaletavajo, pride do nesporazumov ipd.

Potrebujemo nekaj kosov peciva, čajne žličke in nekaj močnejše vrvice.

Po dve žlički privežemo (vsako na eno stran) na kos vrvice, ki naj bo dolg nekje 15 centimetrov. Udeležence zabave razdelimo v pare, jih posedemo za mize tako, da si sedijo nasproti, ter vsakemu paru na sredino mize postavimo krožnik s pecivom ter žlički na vrvici.

Na znak se vsi lotijo peciva in tisti par, ki kos najhitreje pohrusta, je zmagovalec. Za bolj zanimivo igro lahko za zmagovalca določite nagrado, da se bo vsem čim bolj mudilo, to pa pomeni, da bo še več smeha, ker bo vsak vlekel žlico na svojo stran in pri tem oviral svojega sotekmovalca. Po možnosti izberite tako pecivo, ki ga je težko jesti z žlico, vrvica pa naj bo dovolj močna, da se ne bo strgala. Imejte v mislih tudi to,da je pametno nekatere (na primer zakonce) pri igrah ločiti, da se izognete ognjevitim razpravam, kdo je kriv, da do zmage ni prišlo.

Ta igra naj se odvija v stanovanju,saj se je treba malce plaziti po tleh.

Potrebujemo toliko majhnih žogic, kolikor je udeležencev (boljše je, če so žogice večje od tistih za ping-pong), ter štoparico. Na tleh začrtamo štartno linijo,tekmovalcem pa razložimo, da morajo svojo žogico do cilja pripeljati s pomočjo svojega nosa. To seveda pomeni,da se bodo morali lotiti naloge kar na kolenih, dotikanje z roko ali nogo pa je seveda najstrožje prepovedano.

Lahko si predstavljate,da naloga ne bo najlažja, vendar pa bo zagotovo nadvse zabavna. Ker ljudje radi goljufajo, potrebujemo sodnika, ki bo beležil časovne rezultate, poleg tega pa naj za vsak prekršek (dotik z roko, namerno oviranje sotekmovalca) dodeli kršitelju dodatnih deset sekund.

Tisti, ki ima na koncu najboljši rezultat, je seveda zmagovalec.

Za to igro potrebujemo malo več prostora ter deset ali več praznih steklenic, ruto za čez oči in natanko enega prostovoljca.
Steklenice poljubno razvrstimo po tleh, nekatere bližje, spet druge dlje vsaksebi.  Prostovoljca postavimo na začetek »minskega polja« in mu naročimo, da si v roku minute čimbolj natančno zapomne položaj steklenic.  Nato mu z ruto zavežemo oči  in mu povemo, da je njegova naloga priti z ene strani na drugo, ne da bi katero od steklenic oplazil, kaj šele prevrnil.

Medtem, ko mu razlagamo pravila, ostali prisotni čisto brez šuma poberejo prav vse steklenice s prostora, žrtev pa se na znak odpravi na svojo nalogo. Seveda je glasno komentiranje in dajanje nejasnih napotkov zelo zaželjeno, smeha pa bo ob opazovanju prostovoljca, kako dviga noge kot štorklja v mlakuži, tudi dovolj.

Ko se izbranec prebije na drugo stran, ponosen se mu je uspelo ogniti vsem preprekam, se mu odveže oči, naj vidi, kako težko nalogo je v resnici imel pred seboj. Za tolažbo, ker ste si ga tako »izposodili« lahko dobi velik kos kakega dobrega peciva ali šilce žganega.

Ta igra je primerna za starejše, potrebujete pa pisane balone, ki jih napihnete na enako velikost.

Udeleženci se po svoji izbiri razporedijo v pare in vsak par prejme po en balon. En od para se mora usesti na stol in si balon položiti v naročje, medtem ko drugi čakajo na štart.

Cilj igre je v čim krajšem času počiti balon, pri čemer je dovoljeno uporabiti zgolj težo telesa, kar pa pomeni, da je treba po balonu skakati na poljubno izbran način, najbolje da z zadnjco, dokler ne poči (balon seveda).

Vsakemu bo malo nerodno, vendar se bo kjub temu vsak trudil,da bi nalogo izvršil pred ostalimi. Zardevanja in smejanja bo na pretek, pa tudi kričanja od pokanju balonov.

Da bo igra trajala dlje, naj bo navodilo takšno, da se igra ne zaključi, dokler ne poči zadnji balon, to pa bo vse vspodbudilo, da se bodo še bolj potrudili pri skakanju. Nihče namreč verjetno nima želje, da bo od vseh opazovan, kako se trudi v nelagodnem položaju.

Ta igra je malo bolj žgečkljiva, zato bodite malce previdni v kakšni druščini jo boste izvajali, da ne bo hude krvi in zgražanja.

Naj se nekdo od moških javi za prostovoljca in zapusti prostor (če ste na prostem, mu zavežite oči), medtem pa ostali pripravijo vse potrebno. Najprej je treba izmed druščine izbrati simpatično pripadnico nežnega spola, ki naj se uleže na hrbet na tla. Nadalje potrebujete škatlo večjih piškotov, ki jih razporedite po telesu ležeče dame.
Ni treba, da jih je prav veliko, kaki štirje bodo dovolj, nujno pa je, da en piškot položite na ustnice izbranke.

Ko je vse pripravljeno, prostovoljca pripeljite v prostor in mu razložite, da je njegova naloga z usti poiskati vse piškote, tisti na ustnicah pa bo zadnji in hkrati nagrada za njegov trud.

Potolažite ga, da bo dobil nekoga, ki ga bo usmerjal, da ne bo nosa tiščal, kamor se ne spodobi. Preden mu pravila poveste do konca, naj mu nekdo zaveže oči, namesto dame, pa se na tla namesti kateri od možakarjev (seveda ga že prej izberete), ostali pa mu hitro namestijo piškote na ista mesta. Veseli lov za piškoti se začne, uporaba rok je prepovedana, zadnji piškot pa je, kot že rečeno, tisti na ustnicah.

Ko prostovoljec opravi svojo nalogo, mu odkrijte oči, nato pa se lahko sladko nasmejite njegovi osuplosti, ko bo zagledal ležečega moškega pred seboj.