Nima vsakdo posluha za glasbo, še posebej ne, če je vmes še alkohol. Na spletni strani http://www.karaokeparty.com/ se lahko pomerite v petju in računalnik vas bo ocenil ter podal “strokovno” mnenje.

• Za začetek lahko pojete ob skladbi v kateri je originalno petje pevke/pevca, da bo lažje.
• Če bo to preveč enostavno, lahko izberete inštrumentalno verzijo, brez originalnega petja.
• Za finale in še več smeha, pa si naj tekmovalec nadene slušalke, da glasbo do konca naglas da sebe ne bo slišal in zabava se bo nadaljevala v valovih smeha!

Tekmuje se v isto številskih skupinah, vsak tekmovalec rabi svoj »žakelj« napolnjen s slamo oz. senom.  Potrebujemo primerno lokacija (rahlo strmino, prekrito s snegom) in sodnika, ki meri čas.

Istočasno tekmujeta toliko ekip, kot imamo prostih prog. Vsak tekmovalec začne na štartni črti na znak sodnika, ko je čez ciljno linijo lahko štarta naslednji tekmovalec iz ekipe. Zmaga tista ekipa, ki ima najhitrejši skupni čas vseh tekmovalcev. Če imata dve ekipi isti čas, se pomerita še enkrat.

V tej igri lahko tekmovalci tekmujejo tudi posamezno.

Za to igro je potrebno imeti zaboj krompirja, označen prostor, ter rute s katerimi se polovici tekmovalcem zaveže oči. Tekmuje se v paru.

V igri sodeluje neomejeno parno število tekmovalcev, od katerih mora eden iz para imeti zavezane oči.  Vsi tekmovalci stopijo v označeno polje, kjer jih pričaka  raztresen krompir. Tekmovalci, ki imajo zavezane oči morajo krompir pobrati, sotekmovalci  pa jih lahko usmerjajo  z besedami, uporaba rok ali drugih delov telesa je prepovedana. Zmaga tisti par, ki ima največ pobranih krompirjev.

Igra zagotavlja polno smešnih prizorov, kjer se tekmovalci zaletavajo, pride do nesporazumov ipd.

Potrebujemo nekaj kosov peciva, čajne žličke in nekaj močnejše vrvice.

Po dve žlički privežemo (vsako na eno stran) na kos vrvice, ki naj bo dolg nekje 15 centimetrov. Udeležence zabave razdelimo v pare, jih posedemo za mize tako, da si sedijo nasproti, ter vsakemu paru na sredino mize postavimo krožnik s pecivom ter žlički na vrvici.

Na znak se vsi lotijo peciva in tisti par, ki kos najhitreje pohrusta, je zmagovalec. Za bolj zanimivo igro lahko za zmagovalca določite nagrado, da se bo vsem čim bolj mudilo, to pa pomeni, da bo še več smeha, ker bo vsak vlekel žlico na svojo stran in pri tem oviral svojega sotekmovalca. Po možnosti izberite tako pecivo, ki ga je težko jesti z žlico, vrvica pa naj bo dovolj močna, da se ne bo strgala. Imejte v mislih tudi to,da je pametno nekatere (na primer zakonce) pri igrah ločiti, da se izognete ognjevitim razpravam, kdo je kriv, da do zmage ni prišlo.

Za to igro potrebujemo malo več prostora ter deset ali več praznih steklenic, ruto za čez oči in natanko enega prostovoljca.
Steklenice poljubno razvrstimo po tleh, nekatere bližje, spet druge dlje vsaksebi.  Prostovoljca postavimo na začetek »minskega polja« in mu naročimo, da si v roku minute čimbolj natančno zapomne položaj steklenic.  Nato mu z ruto zavežemo oči  in mu povemo, da je njegova naloga priti z ene strani na drugo, ne da bi katero od steklenic oplazil, kaj šele prevrnil.

Medtem, ko mu razlagamo pravila, ostali prisotni čisto brez šuma poberejo prav vse steklenice s prostora, žrtev pa se na znak odpravi na svojo nalogo. Seveda je glasno komentiranje in dajanje nejasnih napotkov zelo zaželjeno, smeha pa bo ob opazovanju prostovoljca, kako dviga noge kot štorklja v mlakuži, tudi dovolj.

Ko se izbranec prebije na drugo stran, ponosen se mu je uspelo ogniti vsem preprekam, se mu odveže oči, naj vidi, kako težko nalogo je v resnici imel pred seboj. Za tolažbo, ker ste si ga tako »izposodili« lahko dobi velik kos kakega dobrega peciva ali šilce žganega.

Ta igra je malo bolj žgečkljiva, zato bodite malce previdni v kakšni druščini jo boste izvajali, da ne bo hude krvi in zgražanja.

Naj se nekdo od moških javi za prostovoljca in zapusti prostor (če ste na prostem, mu zavežite oči), medtem pa ostali pripravijo vse potrebno. Najprej je treba izmed druščine izbrati simpatično pripadnico nežnega spola, ki naj se uleže na hrbet na tla. Nadalje potrebujete škatlo večjih piškotov, ki jih razporedite po telesu ležeče dame.
Ni treba, da jih je prav veliko, kaki štirje bodo dovolj, nujno pa je, da en piškot položite na ustnice izbranke.

Ko je vse pripravljeno, prostovoljca pripeljite v prostor in mu razložite, da je njegova naloga z usti poiskati vse piškote, tisti na ustnicah pa bo zadnji in hkrati nagrada za njegov trud.

Potolažite ga, da bo dobil nekoga, ki ga bo usmerjal, da ne bo nosa tiščal, kamor se ne spodobi. Preden mu pravila poveste do konca, naj mu nekdo zaveže oči, namesto dame, pa se na tla namesti kateri od možakarjev (seveda ga že prej izberete), ostali pa mu hitro namestijo piškote na ista mesta. Veseli lov za piškoti se začne, uporaba rok je prepovedana, zadnji piškot pa je, kot že rečeno, tisti na ustnicah.

Ko prostovoljec opravi svojo nalogo, mu odkrijte oči, nato pa se lahko sladko nasmejite njegovi osuplosti, ko bo zagledal ležečega moškega pred seboj.

Ta igra je sicer bolj primerna za otroke, ker pa so odrasli, kot veste, včasih največji otroci, bodo tudi oni to igro sprejeli z navdušenjem.

Potrebujemo precej jajc ali vsaj toliko, kolikor je udeležencev (boljše seveda malo več, če se komu zahoče še drugega teka), ter natanko toliko jedilnih žlic. Določimo štartni položaj, kamor razvrstimo tekmovalce, od katerih vsak v roki drži žlico v kateri je jajce in na znak se začne dirka proti ciljni ravnini. Zmaga tisti, ki prvi prečka cilj, seveda s celim jajcem v žlici.

Da jajce ne sme pasti na tla, je običajno vsem jasno, posebaj pa je tekmovalcem potrebno objasniti, da se jajca ne sme prijemati z drugo roko, ga zavarovati z lepilnim trakom ali kaj podobnega.  Tudi spotikanje ali metanje jajc v nasprotnika naj ne bo dovoljeno, zmagovalec pa naj dobi kakšno simpatično nagrado, lahko tudi kar jajca, ki po igri ostanejo cela.

Za igro potrebujemo ping-pong mizo in žogice. Otroke razporedimo v skupine, ki imajo enako število članov. Na mizo postavimo nekaj ping pong žogic, ki jih mora skupina s pihanjem spraviti na nasprotnikovo stran. Če žogica pade z mize na strani ekipe potem dobi točko nasprotna ekipa, če pa na nasprotnikovi pa domača ekipa.

Za večjo zabavo lahko na mizo postavimo tudi ovire, premedte, ki otežujejo pihanje.

V malo večjo vrečo damo različne stvari, katere mora igralec z otipom roke prepoznati.

Da je igra bolj zabavna, damo v vrečo stvari, ki so starosti primerne. Na primer za najmlajše plišaste igrače, avtomobilčke in druge igrače, za starejše pa lahko damo tudi kakšen vibrator ali drug erotični pripomoček.

Pustite domišliji prosto pot.

Na primer da imamo 10 igralcev, potem moramo imeti 9 pripomočkov, mi bomo imeli za pripomoček stole, lahko pa imate tudi blazine, obroče, mize…

Stole postavimo v krog, igralci pa morajo okrogi kroga teči, plesati, se plaziti, karkoli, ob tem naj se vrti glasba. Ko povezovalec glasbo ugasne, se mora vsak hitro vsesti na stol, eden pa ostane brez in izpade. Naslednji krog ponovno odstranimo en stol, in ta postopek ponavljamo dokler ne dobimo zmagovalca.

Igro popestrimo če damo igralce v pare, moški – ženska, ki sta kot eden. Moški se mora usesti na stol, ženska pa njemu na kolena.