15. maja 2017 v Igre na zabavi, Rojstni dan, Za najmlajše od admin

Igra je primerna za večje število igralcev, zanjo pa potrebujemo le nekaj igralnih kart.

V skupini otrok s pomočjo kart najprej določimo, kdo bo predstavljal mafijo, policijo, zdravilca, povezovalca in ostale prebivalce mesta. Število mafijcev, policajev in zdravilcev je odvisno od skupnega števila igralcev, vendar mora biti načeloma mafijcev dvakrat več, kot je policajev.  Razdelimo karte; as – mafijec, kralj – policaj, dama – zdravilec, pob – povezovalec, ostale karte – meščani. Vsak pogleda svojo karto in identiteto zadrži zase, razkrije se edino povezovalec.

Povezovalec začne: „Mesto zaspi.“ Vsi igralci zaprejo oči.

Povezovalec nadaljuje: „Naj se zbudi mafija.“ Ti odprejo oči in pogledajo, kdo so ostali mafijci. Skupaj se odločijo, katero osebo bodo ubili in nanjo pokažejo, da je to vidno tudi povezovalcu. Povezovalec mafiji nato naroči, naj nazaj zaspi.

Povezovalec zdaj naroči policajem, da se zbudijo (“Naj se zbudi policija”). Ko se ti spoznajo s sodelavci se odločijo, koga sumijo, da je mafijec in to nakažejo povezovalcu. Ta pokima ali odkima, odvisno, ali je oseba res ali ne del mafije. Policaji tako za enega od igralcev vedo, ali je ali ni mafijec. Policaji nato ponovno zaspijo.

Sedaj se zbudijo zdravilci. Njihova naloga je, da nekoga obvarujejo pred smrtjo. Če so zdravilci sebični, lahko zaščitijo tudi enega izmed sebe. Tudi oni zaupajo povezovalcu, koga so se odločili varovati.

Povezovalec si mora vse osebe zapomniti in nato nadaljuje: „Mesto se zbudi brez _______ (osebe, ki jo je mafija ubila). Če so zdravilci zaščitili to osebo, povezovalec razglasi, da se je mesto zbudilo brez žrtev. Za nekaj dodatnega smeha, lahko povezovalec dogodke, ki so se zgodili ponoči predstavi kot zgodbo, v kateri naprimer dramatično opiše smrt nesrečnega izbranca, lov policistov in pretkanost mafije. iskanje Prebivalci mesta nato diskutirajo o tem, kdo je mafija. Sodelujejo vsi, razen povezovalca. Osebo se lahko osumi na podlagi česarkoli; morebitnih šumov, pogledov, zato, da odvrnemo sum s sebe… Ko je povezovalcu jasno, katera izmed oseb je drugim najbolj sumljiva, jo pokliče na zagovor. Osumljena oseba na zagovoru skuša prepričati ostale igralce, da ni kriva. Če kljub zagovoru večina misli, da je oseba kriva, jo obsodijo. Igralec razkrije svojo identiteto in igro v nadaljevanju lahko le opazuje ter v njej ne sme sodelovati ali kako drugače izdajati vloge igralcev. Policaji med debato načeloma ne razkrijejo svoje identitete, saj s tem dajo možnost mafiji, da jih v naslednjem krogu ubijejo. Igralci po sodbi ponovno zaspijo in zgodba se ponovi. Mafija ubije neko osebo, policaji sumijo in zdravilci zaščitijo nekoga. Ko se vsi prebudijo, povezovalec ponovno pove, brez koga se mesto zbudi. Sledi ponovna diskusija.

Kdo zmaga? Policija in prebivalci mesta zmagajo, če uspešno obsodijo vse pripadnike mafije. Mafija zmaga, če izločijo vse policaje in prebivalce mesta.